Eden redkih hotelov v začetku 20. stoletja v Ljubljani je bil Hotel Tivoli, nekaj deset metrov višje od Tivolskega gradu (današnjega Mednarodnega grafičnega likovnega centra v parku Tivoli).

Tam je od leta 1835 stala slovita Švicarija, priljubljeno gostišče in zabavišče Ljubljančanov, ki pa so jo zaradi gradnje hotela podrli. Načrte zanj je v slogu gorenjskih kmečkih hiš izdelal arhitekt Ciril Metod Koch. Tedaj so se namreč ogrevali za domači slog graditve:

»Ako hočemo tekmovati z drugimi deželami, ne smemo zidati pri nas tako kot drugod, temveč moramo zidati v izvirnem in posebnem slogu, ki se razlikuje od arhitekture v drugih deželah.«

Hotel Tivoli so začeli graditi na današnji dan leta 1907, prenočišča pa naj bi ponujal predvsem tujim gostom. A teh je bilo malo, vanj pa so radi zahajali slovenski boemi. Ivan Cankar, na primer, je v njem dobro leto celó stanoval in ga v nekem pismu imenoval kar »prizorišče grehov«.

Švicarija je nekoč že bila središče kulturnega in družabnega življenja. V hotelski dvorani so bile različne prireditve, koncerti in plesi. Ob nedeljah je tam nastopala vojaška godba, v kmetski sobi so se srečevali umetniki, nekdanji hotel je bil tudi prostor političnih shodov.

Po prvi svetovni vojni, približno leta 1933, ko so hotel zaprli, so v stavbo nastanili ruske emigrante, pozneje pa so ga namenili bivanju študentov in profesorjev. Ker teh načrtov niso uresničili, so hotelske sobe spremenili v stanovanja in ateljeje.

Po drugi svetovni vojni so v njej uredili nekaj ateljejev, hotelske sobe pa so postale stanovanja. Leta 2012 so se zaradi obnove od tam izselili še zadnji umetniki. S prenovo se vrata nekdanjega hotela in družabnega ter umetniškega stičišča spet odpirajo proti tej vlogi v mestu.

Hotel Tivoli, oz. danes imenovan Švicarija je svojo novo podobo dobil letos, ko je bil sveže prenovljen. S svojo osveženo konservatorsko podobo je stavba dobila nove kulturne in družabne vsebine z Ustvarjalnim centrom Švicarija.

Vir:

Radio Prvi, Wikimedia, delo.si