Slovenski politik Josip Vilfan se je rodil na današnji dan leta 1878 v Trstu. Velja za enega najpomembnejših oseb v novejši primorski zgodovini.
Politik Josip Vilfan je promoviral na dunajski pravni fakulteti in nato služboval v Trstu, kjer je bil leta 1906 izvoljen za tajnika političnega društva tržaških Slovencev Edinost. Prihod v Trst po končanem študiju je začetek Vilfanovega javnega delovanja, ki je imelo korenine v družini – starši so bili narodno zavedni, imeli so družinske stike z uglednimi tržaškimi Slovenci kot so dr. S. Pertotom, F. Cegnarjem idr.. V študijskih letih je prebiral Montesquieuja, Lessinga, rimske in francoske klasike ter zahajal med socialiste na Dunaju.
V javnih nastopih je zagovarjal načelo narodne enakopravnosti in nasprotoval šovinizmu; po njegovem naj bi Trst postal vzorno mesto za sožitje različnih narodov.
Po prvi svetovni vojni je od italijanskih oblasti zahteval, naj Slovencem priznajo temeljne narodnostne pravice. Leta
1921 in 24 je bil izvoljen v rimski parlament, pozneje pa je postal predsednik stalnega delovnega odbora Kongresa evropskih manjšin s sedežem na Dunaju. S svojimi nastopi in objavami je evropsko javnost seznanjal s položajem slovanskih etničnih skupnosti v Italiji. Leta 1939 se je preselil v Beograd in se po drugi vojni vključil v strokovno dejavnost ob sklepanju mirovne pogodbe v Italiji.
V svojih tezah za referat na Kongresu evropskih narodnosti, med drugim zapisal:
… da mora za ohranjanje in nadaljnji razvoj evropske kulture vsak evropski narod gojiti in razvijati svojo lastno specifično kulturo – in šele s tem bodo postavljeni primerni psihološki pogoji za združitev evropskih držav v zvezo, v katerikoli obliki in v kateremkoli obsegu bi do slednje že prišlo.

