Na današnji dan leta 1889 so krajani Podráge na Vipavskem ljubljanskemu škofu poslali spomenico, v kateri so napovedali »izpis« cele vasi iz katoliške vere in prestop v pravoslavno.

Dokument so podkrepili z 259 podpisi, od katerih je bilo 40 lastnoročnih; Podraga je imela takrat 505 prebivalcev. Nepismeni so svojo privolitev potrdili s križcem pred imenom. To je bil vrhunec podraškega upora. V njegovem ozadju so bili namreč več desetletij trajajoči spori s cerkveno in posvetno oblastjo, ki nista imeli posluha za ustanovitev samostojne župnije v tem kraju.

V cerkvenem pogledu so bili namreč krajani Podráge podrejeni vikariatu v Šembídu (zdaj Podnanos) in tja so morali dajati vsakoletno bero, prispevke za krste, poroke, pogrebe in za popravilo šembiške cerkve, čeprav so imeli svojo cerkev in svojega dušnega pastirja. Pred to odločno napovedjo prestopa v »staro vero«, kot so tedaj imenovali pravoslavje, so se posvetne in cerkvene oblasti uklonile in Podraga je dobila še večjo cerkveno samostojnost, kot so jo pričakovali, vaščani pa so »po daljšem premisleku« svojo pravoslavno namero opustili.

Boj za samostojno faro je Podražane označil za svojeglave in trmaste ljudi. Vasi so takrat Šentvidci pripisali novo ime, Mala Moskva, ki se je ohranilo do danes.

Viri:
– Wikimedia
– radioprvi.rtvslo.si