Danes je dan slovenskih izgnancev, ki zaznamuje dan, ko so nemški okupatorji iz Slovenske Bistrice transportirali več slovenskih izgnancev. Prvič so ga obeležili na današnji dan leta 1991.

Okupatorji, ki so aprila leta 1941 zasedli Slovenijo, so slovenski narod kot etnično enoto nameravali uničiti. Nemci so se tega načrta lotili najprej na Spodnjem Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem: zelo zavedne Slovence,  predvsem uslužbence in protifašiste, naj bi izgnali, Vindišarje (to so bili Nemcem naklonjeni koroški Slovenci) naj bi ponemčili, položaj Nemcev pa v vseh pogledih utrdili. Največ Slovencev naj bi izgnali zato, da bi dobili prostor za nemške koloniste. Na izpraznjena področja v Posavju so naselili kočevske Nemce, na Koroškem pa Nemce iz Kanalske doline in južne Tirolske.

Iz posebnih preselitvenih centrov v večjih slovenskih krajih so izgnance pošiljali predvsem v delovna taborišča v Nemčijo ter v Srbijo, kjer so živeli pri domačinih, v mestih pa v kolonijah. Večje preselitveno taborišče je bilo tudi v Rajhenburgu, današnji Brestanici blizu Krškega. Skozenj je šlo v izgnanstvo v Srbijo, Bosno, na Hrvaško in v Nemčijo okoli 45.000 Slovencev, večinoma prebivalcev Posavja in Obsotelja. Prav na brestaniškem gradu so pred 26-imi leti razglasili »dan slovenskih izgnancev« v spomin na 7. junij leta 1941, ko je iz Slovenske Bistrice odpeljal prvi transport izgnancev v Srbijo ter na dolgo trnovo pot, ki jo je v letih od 1941 do 1945 prehodilo okoli 80.000 izgnancev in 17.000 tistih, ki so se pred izgonom rešili na drugo zasedbeno območje. Grad Rajhenburg je bil leta 1941 eno največjih zbirnih taborišč v Evropi; skozenj je šlo na trnovo pot izgnanstva okoli 45.000 Slovencev. Nemški, italijanski in madžarski okupatorji so odgnali veliko Slovencev tudi v koncentracijska taborišča in zapore.

Po koncu druge svetovne vojne so se preživeli izgnanci vrnili na opustošene in izropane domove.

Vir:

Radio Prvi, drustvo-izgnancev.si