Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem, v kmečki družini, rodil največji slovenski pesnik France Prešeren, znan po mojstrskih pesnitvah, kot je Sonetni venec, in avtor slovenske himne Zdravljica.

Šolal se je v Ribnici in Ljubljani, pravo pa je študiral na Dunaju. Po uspešno zaključenem študiju na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je delal kot odvetnik. Odvetnik v Kranju je postal šele dve leti pred smrtjo. V tem času je napisal večino svojih pesmi, pri pisanju katerih ga je pomembno usmerjal prijatelj Matija Čop. Prešeren je prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, kjer je tedaj vladala romantična usmeritev. Prvo pesem Dekletam je objavil v časopisu Illyrisches Blat leta 1827. Rokopise, ki jih je dal v oceno Kopitarju, je razen štirih izjem zažgal.

Življenska pot pesnika ni bila najbolj srečna. Drug za drugim so umirali njegovi prijatelji, kot pesnik pa v času svojega življenja ni bil priznan. V zadnjih letih življenja se je vse bolj soočal z malodušjem, težavami z alkoholom, ki je nazadnje povzročil njegovo smrt.

Poglavitni gibali njegove lirike sta bili nesrečna ljubezen do dekleta, do Primičeve Julije, ki ji je posvetil Sonetni venec, in prav tako ne preveč srečna, čeprav zelo trdna ljubezen do prebujajočega se slovenskega naroda. Sonetni venec, Sonetje nesreče, Krst pri Savici in druge njegove posamične pesmi so ostale do današnjih dni najlepši in največji dosežki slovenske poezije.

France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane leta 1844, je besedilo državne himne Republike Slovenije, obletnica njegove smrti pa osrednji državni kulturni praznik. V manjšem obsegu obeležujemo tudi obletnico njegovega rojstva kot “Ta veseli dan kulture”.

Nekaj izmed njegovih del:

• Zdravljica
• Krst pri Savici (Uvod in Krst)
• O Vrba, srečna, draga vas domača
• Dekletam
• Nezakonska mati
• Povodni mož

Vir: RTV Slovenija, Prešeren.net in Wikimedia