13. februarja 2012 je svet prvič obeležil svetovni dan radia.
13. februar je Unesco (Organizacija Združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje) razglasil za svetovni dan radia. Kot poudarjajo pri Unescu je to priložnost, da “podčrtamo izjemen pomen radia, ki ostaja medij z najbolj razširjenim poslušalstvom in ki se bogati z novimi tehnološkimi oblikami in napravami”.
Radio doseže 95 odstotkov prebivalcev sveta vseh slojev. Razširitev se je povečala z uvedbo satelitov. V državah v razvoju ima radijske sprejemnike 75 odstotkov gospodinjstev. Svetovni dan radia ima namen, da opominja na pomembnost radia, saj gre za medij z nizkim denarnim vložkom, a širokim dosegom, saj dosega tako ranljive družbene skupine kot tiste skupnosti, ki so od infrastrukture najbolj oddaljene.
Radio Triglav 60A. Proizvajalec:Telekomunikacije, Ljubljana, 1960.
Radio je tehnologija, ki omogoča prenos signalov s prilagajanjem elektromagnetnih valov, ki imajo manjše frekvence kot svetoloba. Izraz radio ima več pomenov, in sicer radijski oddajnik, radijski sprejemnik in ustanovo, ki ustvarja radijski program. Razvoj radia se je začel konec 19. stoletja, ko je Nikola Tesla razvil in patentiral tehnične osnove radia. Leta 1895 je požar uničil njegove dokumentacije in vse naprave. Italijanski inženir in Nobelov nagrajenec Guglielmo Marchese Marconi je pri izdelavi svojega radia uporabil patente drugih izumiteljev.
Leta 1896 je Marconi prvič predstavil sprejemanje in oddajanje morsejeve abecede v radijskem signalu. Poskus je izvedel v angleškem Salisbury Plainu. 2. julija 1897 je prejel angleški patent za radijske zveze. V Londonu je ustanovil družbo Wireless Telegraph Trading Signal Company, ki se je kasneje preimenovala v Marconi Wireless Telegraph Company. Istega leta je Marconi prvič prenašal radijski signal prek vode. Prvi čezatlantski radijski signal je prejel 12. decembra 1901 iz Signal Hilla v Kanadi. Pri sprejemu si je pomagal s 122 metrov visoko anteno. Leta 1903 je Marconi poslal sporočilo ameriškega predsednika, namenjeno angleškemu kralju. Marconiju je leta 1907 uspela popolnoma zanesljiva komunikacija prek Atlantika. Skupaj s Karlom Ferdinandom Braunom je bil za svoje dosežke nagrajen z Nobelovo nagrado za fiziko. Umrl je v Rimu 20. julija 1937, v njegov spomin so tedaj vse radijske postaje po svetu utihnile za dve minuti.
Viri: Wikipedija, rtvslo.si, radiomuseum-croatia.com.
