Umberto Eco, italijanski filozof, semiotik in pisatelj, je umrl 19. februarja 2016 v Milanu.

Rojen je bil 5. januarja 1932 v italijanskem mestu Alessandria. Njegov oče Giulio je bil vpoklican v tri vojne. Med drugo svetovno vojno se je Umberto z mamo Giovanno preselil v majhno vas v Piemontskih gorah. Njegov priimek je akronim za ex caelis oblatus (lat.: dan z nebes), ki je bil prvič dan njegovemu dedu.

Po doktoratu iz srednjeveške filozofije in literautre je bil zaposlen v kulturnem uredništvu na televiziji. Kasneje je na fakultetah v Torinu in Milanu predaval estetiko ter semiotiko na univerzi v Bologni. Na številnih univerzah, na katerih je predaval, so mu podelili častne doktorate. Poročil se je z nemško učiteljico umetnosti Renate Ramge. Preselila sta se v Milano.

Svetovno literarno slavo – že prej je bil ugleden znanstvenik, eden izmed vodilnih teoretikov na področju semiotike in komunikacijske teorije – je Umberto Eco nenadejano dosegel leta 1980, ko je izdal svoj romaneskni prvenec Ime rože (1980).  Roman, ki je preveden tudi v slovenščino, je bil prodan v več milijonih izvodov. Po njem so leta 1986 posneli tudi film, v katerem je igralec Sean Connery upodobil frančiškana Viljema iz Baskervilla. Nenadni mednarodni uspešnici so sledili še Foucaultovo nihalo, Otok prejšnjega dne, Baudolino, Skrivnostni plamen kraljice Loane in Praško pokopališče, v katerem se loteva antisemitizma in usodnih teorij zarote.

Kot filozof se je Eco sprva ukvarjal z estetiko, pozneje pa s komunikacijo in z znakovno strukturo umetniškega dela. V slovenščino imamo med drugim prevedeno delo Vrtinec seznamov, v kateri se Eco posveča tistim območjem v umetnosti, ki jih zaznamuje naštevanje, seštevanje, dodajanje, zbiranje in kopičenje elementov. V slovenščino sta bila prevedena tudi pregleda lepega oziroma grdega v zahodni civilizaciji, Zgodovina lepote in Zgodovina grdega. V knjigi O literaturi je zbranih devet razprav o problemih, povezanih z literaturo, njenim ustvarjanjem in učinkovanjem. Malo pred smrtjo je bila objavljena poslednja  Nulta številka. Dogajanje je postavljeno v svet medijev. Nanaša se na čas polpretekle zgodovine, konkretno leto 1992, ko je Italijo poleg odmevnih političnih pretresov zaznamovalo rano obdobje interneta. V Italiji je povezanost politike in medijev še posebej vznemirljiva.

“Umetnost je dolga, življenje je kratko.“

“Pogosto dobivam najbolj nesmiselno vprašanje na svetu, ki pa v glavnem navdušuje vse novinarje, to je, katero knjigo bi vzel s seboj na samotni otok. Moj odgovor je: telefonski imenik, saj bi lahko z vsemi temi imeni ustvaril čudovite zgodbe.”

Viri: Wikipedija, YouTube, rtvslo.si.