Med 13. in 15. avgustom 1939 je v Ljubljani potekal gasilski kongres ob dvajseti obletnici obstoja Gasilske zajednica dravske banovine. »Celo mesto je bilo izredno slavnostno razpoloženo, najlepše stavbe so bile slavnostno razsvetljene, z ljubljanskega gradu pa je v večernih urah zagorel daleč preko ljubljanskega polja v močnih žarnicah gasilski pozdrav »Na pomoč«. Ljubljanski stadion, najlepši športni in telovadni prostor v Jugoslaviji, je že dolgo pred slavnostnimi dnevi bil priča resnih priprav za tekme in nastope.« Šlo je za največji gasilski kongres med jugoslovanskimi gasilci. Slavnostni pokrovitelj je bil 11-letni kraljevič Tomislav Karađorđević, drugu sin pokojnega kralja Aleksandra. Iz Donavske banovine je ob tej priložnosti prišlo 900 gasilcev, svoje predstavnike pa so imeli tam tudi gasilci iz Drinske, Vrabaške, Zetske (gasilci v krojih in v črnogorskih narodnih nošah), Moravske in Vardarske banovine.
Prvi dan kongresa se je pričel z mašo v cerkvi sv. Florijana v Ljubljani, ki jo je daroval gasilski kurat dr. Ignacij Lenček. Po maši se je slovesno dogajanje nadaljevalo na pokopališču sv. Križ (kasneje Žale), kjer so se poklonili zaslužnim slovenskim gasilskim delavcem ter gasilcem, ki so bili tam pokopani. Na slovesnosti je nastopil pevski zbor Kranjske industrijske družbe z Jesenic. V prostorih I. državne realne gimnazije so pripravili razstavo, kjer so si obiskovalci lahko pogledali delo slovenskega gasilstva skozi čas ter njegovo trenutno stanje. »Ta gasilska razstava je bila najlepša, kar jih je dosedaj bilo v Kraljevini Jugoslaviji, ne samo po svoji vsebini, ampak tudi po lepi in vzorni ureditvi.« Ob šestih zvečer se je v dvorani hotela Union pričela slavnostna seja. Pomemben del kongresa so bile gasilske tekme, ki so potekale tekom celotnega kongresa in so se na njih pomerili tako posamezniki, kot roji. Posamezniki so se pomerili v teku na 400 m z ovirami, reševanju ponesrečencev ter samoreševanju. Roji so tekmovali v alarmu, trodelnem napadu, pospravljanju orodja ter v metanju cevnih kolobarjev.
V ponedeljek 14. avgusta se je dogajanje začelo s slavnostnim zborovanjem kongresa v veliki dvorani hotela Union. »Dvorana je bila okusno okrašena s kraljevo sliko, zastavami in zelenjem. Pred »Unionom« je bila postavljena častna četa gasilcev, ki je izkazovala časti prihajajočim visokim gostom. Med odličniki, ki so se tega slavnostnega zborovanja udeležili, je bil zastopnik kraljeviča Tomislava, konjeniški podpolkovnik Boris Gorbatovski, minister za telesno vzgojo naroda Čejović, zastopnik ministra vojske in mornarice Dodič in drugi.« Na zborovanju so udeležence pozdravili tudi predstavniki gasilskih združenj iz tujine. Med njimi je bil tudi Karel Wolf, ki je v imenu nemške delegacije pozdravil kongres ter v svojem govoru povedal, da imajo gasilci vseh narodov in dežel skupne cilje in skupnega sovražnika. Po njegovem nagovorom je godba zaigrala nemško himno, sledila pa je še pesem Hosta Wessela (Hosrt-Wessel-Lied/Die Fahne hoch), himna nacionalsocialistične stranke (NSDAP). Uvodnim pozdravom je sledil strokovni del kongresa, kjer so obravnavali štiri vprašanja sodobnega gasilstva. Ponedeljek se je zaključil z veličastnim ognjemetom.
Na velik šmaren je gasilce prebudila huda nevihta, a so kljub vsemu izpeljali gasilko parado. V njej je sodelovalo 9820 slovenskih gasilcev (med njimi 900 pionirjev in 120 samarijank) ter 1631 gasilcev iz drugih banovin. Na čelu povorke je bila skupina fanfar ter državna zastava, sledil je velik kip sv. Florijana. Slovenski gasilci so korakali v osmerostopih po župah po abecednem vrstne redu. V sprevodu je bilo prikazano tudi gasilko orodje v zgodovinskem razvoju od ročne brizgalne do modernih gasilskih avtomobilov. Del povorke so bile tudi narodne noše iz vseh koncev Kraljevine ter 50 dimnikarjev v svečanih oblekah. »Več ko eno uro se je pomikal veličastni sprevod gasilcev iz Aleksandrove, Tyrševe in Masarykove v Miklošičevo ulico, mimo slavnostne tribune, čez Marijin na Kongresni trg. Veličastna je bila ta slika razširjenosti in strumne organiziranosti gasilstva. V taki moči gasilstva v naši državi še ni bilo videti. Pokazalo se je, da je gasilstvo velika sila v našem narodnem življenju, ki pomeni res močnega činitelja pri vzgoji naroda.« Povorka se je na koncu zbrala na Kongresnem trgu, kjer jih je pozdravil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Njegovemu nagovoru je sledila maša, pri kateri je igrala železničarska godba Sloga. Popoldne je na štadionu sledil še glavni nastop, kjer so se predstavljali gasilci iz različnih žup ter drugih banovin. S tem se je kongres zaključil.
Vir: Gasilec 43 (9/10), 1939
