Evropsko unijo sta v 21. stoletju pretresla dva najhujša terostična napada, s katerimi se je kdajkoli soočila Evropska unija. Gre za teroristični napad v Madridu, ki se je zgodil 11. marca 2004, in teroristične napade v Londonu, ki so se zvrstili 7. julija 2005. Evropska unija tako vsako leto 11. marca obeležuje dan spomina na žrtve terorizma.
Najhujši teroristični napad v državi je 11. marca 2004 pretresel vso Španijo. Dva napada sta se zgodila v središču Madrida, ko sta bombi v najhujši jutranji prometni konici odjeknili na dveh vlakih na železniški postaji Atocha. Nekaj minut kasneje sta na dveh vlakih na postajah Santa Eugenia in El Pozo del Tio Raimundo v predmestju Madrida eksplodirali še dve bombi. V eksplozijah je umrlo 191 ljudi, več kot 2.000 je bilo ranjenih. Šlo je za najhujši teroristični napad v španski zgodovini, ki ga je takratna desnosredinska vlada tri dni pred volitvami sprva naprtila separatistični organizaciji Eta. Kasneje pa je vedno več dokazov potrjevalo, da je v napad vpletena skrajna islamska celica, ki je dobila navdih v mreži Al Kaida. Ob tretji obletnici terorističnega napada na špansko prestolnico so na madridski postaji Atocha odkrili spomenik žrtvam. Stekleni spomenik je visok 11 metrov, kar simbolično predstavlja dan, ko je Madrid doživel napad, v njem pa je soba, ki so jo poimenovali Modra praznina. V njeni kupoli so sporočila, ki so jih ljudje zapisali med in po napadih ter jih pustili na mestu tragedije.
7. julija 2005 so štiri koordinirane eksplozije v londonskem javnem mestnem prometu v jutranji prometni konici britansko prestolnico zavile v paniko in strah. Trije samomorilski napadalci so na vlakih podzemne železnice 7. julija 2005 ob 8.49 v razmiku 50 sekund sprožili bombe, ki so jih imeli skrite v nahrbtnikih. Skoraj celo uro kasneje je na znamenitem londonskem dvonadstropnem avtobusu na trgu Travistock eksplodirala še četrta bomba, saj se je razstrelil še četrti napadalec. V napadih je umrlo 52 ljudi, med njimi tudi vsi štirje samomorilski napadalci, več kot 700 ljudi pa je bilo ranjenih. Napad je poleg splošne panike v Londonu in ostalih večjih evropskih prestolnicah povzročil tudi daljši izpad in zmedo v mestnem prometu in telekomunikacijskem omrežju. Preiskava je kmalu pokazala, da so bili napadi povezani s teroristično mrežo Al Kaida. Napad na londonski javni prevoz je bil najhujši teroristični napad v Veliki Britaniji po bombnem napadu na letalo Pan Am, na katerem je leta 1988 eksplodirala bomba. V tem napadu, ki naj bi ga izvedla Libija, je umrlo 270 ljudi.
Španska poslanka Teresa Jiménez-Becerril (ELS) je v terorističnih napadih baskovske separatistične organizacije ETA izgubila svaka in svakinjo. “Če se bomo žrtev spominjali, bomo teroriste prisilili, da sprejmejo svojo odgovornost, pričevanja žrtev pa bodo pripomogla k temu, da bo storjena pravica: to je tudi tisto, kar si žrtve želijo,” pravi poslanka in dodaja, da ljudje prizadevanja za varnost in zaščito življenj vse preveč dojemajo kot napad na svoje svoboščine.
Osebno izkušnjo s terorizmom ima tudi Britanec Sajjad Karim (ECR), ki se je novembra leta 2008 kot član delegacije Parlamenta za mednarodno trgovino na obisku v Indiji v bombajskem hotelu Taj Mahal mudil ravno takrat, ko so ga napadli teroristi. “Ukrepati moramo proti naraščajočemu ekstremizmu in domačemu terorizmu,” poudarja poslanec, ki še opozarja, da nekateri voditelji že začenjajo podlegati skrajnim sporočilom. “Tukaj mora EU pokazati, kaj je razlog za njen obstoj.”
Viri:
–11. marec, dan spomina na žrtve terorizma,
–Enajsti september 10 let pozneje,
–Madrid ni pozabil grozljivega dne,
