5. aprila 1992 so izbruhnili boji v okolici Sarajeva. Začelo se je najdaljše obleganje katere izmed svetovnih prestolnic v sodobni vojaški zgodovini. Trajalo je skoraj štiri leta.

Jugoslovanski ljudski armadi je uspelo do aprila mobilizirati sile, ki so nato zasedle strateške hribe okoli Sarajeva. Bošnjaški vladi, ki v tistem času še ni imela vojske, s katero bi se branila, ni preostalo drugega, kot da je protestirala proti posredovanju vojske in zahtevala njen umik.

5. aprila 1992 je Bosna in Hercegovina razglasila samostojnost in na isti dan so v mestu potekale množične protivojne demonstracije. Gruča ljudi se je pomikala proti parlamentu, ko je nenadoma začel v množico ljudi streljati srbski ostrostrelec. Zaradi strelnih ran sta umrla dva protestnika, več je bilo ranjenih. Srbske paravojaške enote so nato napadle sarajevsko policijsko akademijo.

Mesto je bilo popolnoma obkoljeno do 2. maja 1992 in tako je ostalo vse do 25. februarja 1996, čeprav so se boji okoli mesta nehali že nekaj mesecev prej. Med obleganjem je bilo ubitih več kot 12 tisoč ljudi, več kot 50 tisoč je bilo ranjenih. Zaradi veliko mrtvih in beguncev se je populacija mesta zmanjšala na 63 odstotkov predvojnega prebivalstva.

Vsak dan je na Sarajevo padlo povprečno 329 granat. Največ jih je padlo 22. julija 1993, kar 2 777. Bombardiranje je povzročilo ogromno škodo na stavbah in infrastrukturi. Okoli 35 tisoč objektov je bilo popolnoma uničenih. Foto: EPA

V lanskem letu je Slovenijo obiskala sarajevska Ana Frank. Zlata Filipović je avtorica dnevnika, v katerem je opisala otroštvo v obleganem Sarajevu.

 

 

Nedelja, 5. april 1992

Dear Mimmy, poskušam se zbrati, da bi naredila naloge (domače branje), pa mi sploh ne uspeva. V mestu se nekaj dogaja. S hribov okoli Sarajeva je slišati streljanje. Iz Dobrinje prihajajo cele trume ljudi. Radi bi nekaj preprečili, pa še sami ne vedo prav dobro, kaj. Človek kar čuti, da se bo zgodilo nekaj, kar se pravzaprav že dogaja, neka strašna nesreča. Na televiziji sem videla, da je pred skupščino množica ljudi. Po radiu kar naprej predvajajo eno in isto pesem – Sarajevo, ljubezen moja. Lepo in prav, ampak mene stiska v želodcu in ne morem se pripraviti do tega, da bi delala za šolo. Mimmy, strah me je VOJNE!

Kemal Monteno, Sarajevo, ljubavi moja.

Viri:

• rtvslo.si,
• youtube.com
• bralnica.si,
• Zlata Filipović, Zlatin dnevnik, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994.