Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na okupiranem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči, delovala pa je na več lokacijah v Trnovskem gozdu.

Bolnišnica je nastala jeseni leta 1943 v Trnovskem gozdu, ki je po kapitulaciji fašistične Italije postalo osvobojeno slovensko ozemlje. Grajena je bila na različnih težko dostopnih lokacijah. Ime je dobila po dr. Pavli Jerini-Lah, ki je bila njena upraviteljica od januarja leta 1944 pa do konca vojne. Nobena bolnišnična baraka danes ni več ohranjena, spominski obeležji pa sta pri zaselkih Krekovše (Trnovski gozd) in Mrzla Rupa (Vojsko). Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan 29. decembra leta 1943.

Obsežni Trnovski gozdovi so že 1943, ko so obile še v vseh vaseh okupatorjeve postojanke, v strmih grapah dajali zavetje ranjenim partizanom Vojkove čete bataljona Simona Gregorčiča in Južnoprimorskega odreda. Ko je po kapitulaciji Italije vzplamtela »Goriška fronta« in se začela nemška ofenziva na svobodno ozemlje ter so se morali partizani pred premočjo umakniti, so se tudi tukaj na širšem območju ustanovljene vojaške partizanske bolnice umaknile v zavetje Trnovskega gozda.

Po formiranju 9. korpusa decembra 1943 in številnih slovenskih partizanskih brigad je bilo ob vse močnejših spopadih s sovražnikom nujno ustanoviti večje partizanske bolnice. Tako je nastala Slovenska vojaška partizanska bolnica »Pavla.« Vsega skupaj je tu delovalo več bolnišnic. »Prva centralna« ob zgornjem toku Idrijce nad Idrijskimi klavžami, ki jo je vodil dr. Aleksander Gala, je bila ustanovljena novembra 1943, od januarja 1944 pa jo je vodila dr. Pavla Jerina Lah. Zgradili pa so še več manjših postojank-bolnišnic: »Očkovo« v Bedrovi grapi, »B« pod Hudim poljem, »Tinetovo« Pri Vrtu, »Zadnjo centralno« nad Putrihovimi klavžami blizu Krekovš in »Delta« v Tisovcu. Še prej pa so postavili 2 okrevališči. Od julija 1944 je delovala nova bolnišnica pod Hudim poljem (1044 mnm), nad Krekovšami (673 mnm) kjer so postavili novo osrednjo postojanko z 9 barakami in vso potrebno opremo, celo z malo pretočno elektrarno. Do pomladi 1945 so v Čekovniku postavili še oddelek za invalide. Bolnišnica se je morala večkat umakniti, zlasti med sovražnikovo ofenzivo marca 1945. Takrat so okupatorjeve čete odkrile okrevališče v Jagrščah ter pobili bolničarja in 11 ranjencev.

Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1600 ranjencev in bolnikov.

Vir: Radio Prvi in Wikimedia