Pred sto leti je na današnji dan umrl slovenski zgodovinar Franc Kos. Franc Kos je s svojim delom zaznamoval prvo generacijo slovenskih šolanih zgodovinarjev. Franc Kos se je rodil 24. decembra 1853 v Selcah nad Škofjo Loko. Gimnazijska leta je preživel v Kranju in Ljubljani. Maturiral je leta 1874 in se po tem odpravil na Dunaj, kjer je študiral zgodovino, geografijo in slavistiko. Na Dunaju so mu družbo tedaj delali še drugi slovenski študentje zgodovine: Apih, Orožen, Vrhovec in Vrhovnik. Oktobra 1879 in februarja 1880 je Kos opravil profesorske izpite iz zgodovine in zemljepisa. Leta 1881 je doktoriral iz antične zgodovine Makedonije.
Po končanem študiju je eno leto služboval v Ljubljani, med oktobrom 1881 in koncem leta 1883 je opravljal delo suplenta na gimnaziji v Gorici, do leta 1887 pa je služboval na goriškem ženskem učiteljišču. Iz političnih razlogov je bil za tri leta premeščen na učiteljišče v Koper. Iz te službe je bil na lastno prošnjo razrešen, zaradi zdravstvenih težav pa je prosil za premestitev nazaj v Gorico. Od oktobra 1890 do upokojitve novembra 1911 je deloval na ženskem učiteljišču v Gorici. V Gorici si je Milko Kos ustvaril svoj dom, kjer je ostal vse do začetka velike vojne leta 1915. Bivši učenci so se ga spominjali z besedami: »Profesor Kos se bavi s slovensko zgodovino kot še nihče doslej. Knjižnico ima tako kot nihče v Gorici in predvsem sama zgodovinska dela. V času epike smo živeli in sanjali junaške čase naših pradedov v prošlih dobah in obdajali v svetem pričakovanju novih del in razkritij profesorja z novim sijem spoštovanja in občudovanja. In vrhu vsega smo ga srečavali včasih še s Simonom Gregorčičem. In smo sklepali: »Kdor hodi z Gregorčičem, ni navaden človek!« Daleč so goriški časi in zgodovinar profesor dr. Fr. Kos počiva danes pri Svetem Križu v Ljubljani … «.
Od maja do septembra 1915 je bival v rodnih Selcah, po tem pa je do leta 1918 odšel na Dunaj. Po vojni se je vrnil v Selce in novembra 1919 v Ljubljano, kjer je ostal do svoje smrti marca 1924. Ob njegovi smrti so v Slovencu zapisali: »Kako nepričakovano je prišla vest, da nas je starosta slovenskih zgodovinarjev za vedno zapustil! Z mladeniško vnemo je začel pregledovati rokopis V. knjige »Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku«, ki bo obsegala dobo od 1201 do 1246. Okoli velike noči naj bi se s tiskanjem pričelo. Pa moral je odložiti pero. V petek dne 14. marca zjutraj je zaspal.«
Franc Kos je zbiral, kritično obdeloval in objavljal pisne zgodovinske vire ter na podlagi teh pisal razprave in študije. Kosovo prvo večje sintetično delo so Spomenice tisočletnice Metodove smrti. Med opravljanjem učiteljskega poklica je spoznal primanjkljaj slovenskih učnih knjig in tako le leta 1890 izdal delo Vzgojeslovje. Njegovo pozornost je pritegnila najdba arhiva freisinških škofov v Škofji Loki in sad njegovih raziskav je bilo delo Doneski k zgodovini Škofe Loke in njegovega okraja. Posebno pozornost je namenjal tudi zgodovini Goriške, iz katere je moral oditi zaradi vojne vihre. Čas bivanja na Dunaju je zato izkoristil za raziskovanje tamkajšnjih arhivov, kar je rezultiralo v delih: Najstarejši statut mesta Gorice, Zgodovinske drobtinice iz Goriške, K zgodovini Gorice v srednjem veku, Iz zgodovine devinskih gospodov, Goriška Brda v srednjem veku, Solkan veku ter Prebivalstvo Gorice v kasnem srednjem veku.
Njegovo najbolj obširno delo je zbirka zgodovinskih virov Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, ki je začela izhajati leta 1903 pod okriljem Leonove družbe. Druga knjiga je izšla leta 1906, tretja 1911, četrta 1920 in peta leta 1928. Slednje delo je izšlo po avtorjevi smrti v redakciji njegovega sina Milka Kosa. V delu je zajeto obdobje od leta 501 do 1246. V vsakem delu lahko najdemo uvod, kjer smo seznanjeni s politično, cerkveno in kulturno zgodovino, kritičen pregled pripovedujočih virov, vire prevedeni v slovenski jezik in originalna besedila ter osebni, krajevni in stvarni register.
Prispevek, ki ga je v slovensko zgodovinopisje prineslo delo Franca Kosa, je neizmerno in cenjeno tudi sto let po njegovi smrti. Njegovo delo je po smrti nadaljeval njegov sin zgodovinar Milko Kos.
Viri: Slovenska biografija, Wikipedija, Mladika (letnik 5, številka 7, 1924), Slovenec (letnik 52, številka 64, 1924)
