19. januarja 1876 se je rodil slovenski pesnik in pisatelj, Dragotin Kette. Pisal je tudi pravljice in najbolj znana med njimi je zgodba o šivilji in škarjicah.
Dragotin Kette se je rodil 19. januarja 1876 na Premu pri Ilirski Bistrici. Živel je le 23 let. Kettejevo ustvarjalnost delimo po njegovih življenjskih postajah: ljubljansko, novomeško in tržaško obdobje.
Obiskoval je ljubljansko gimnazijo. Zaradi satirične pesmi o škofu Missiu je bil kaznovan s plačevanjem šolnine, a le te ni zmogel, zato je šolanje nadaljeval na novomeški gimnaziji. V ljubljanskem obdobju je bila Kettejeva poezija začetniška, novoromantična, igriva in hudomušna. Pesnikov odnos do narave se je spremenil v času novomeškega obdobja. Za to je bila kriva ljubezen do sodnikove hčere Angele Smolove, ki se zanj ni zmenila. Šele drugič po Prešernu se je v slovenski poeziji pojavil pesniški ideal. Po maturi je odšel k vojakom v Trst. Tam je zbolel za jetiko, zato je bil odpuščen iz vojske. Leta 1899 je umrl v ljubljanski Cukrarni.
Pesnik Ketter eden izmed štirih glavnih protagonistov slovenske moderne (še Murn, Cankar, Župančič). Izraz moderna izhaja iz besede modernus, kar pomeni nedaven, sodoben. Zopet je obudila neposredno izpovednost, povzela romantično izročilo in ga dopolnila z novimi temami in idejami, tudi dekadence in simbolizma. Obnovila je verz in slog, vnesla v verze sproščen ritem, jeziku pa dala izrazno svežino, zvočno učinkovitost in pomensko bogatsvo. Pri tem se je zgledovala pri evropskih novostih, a jih izvirno preoblikovala. Od zvrsti in oblik so bile v prozi moderne priljubljene predvsem črtice, novele in povesti, razvil se je roman.
Kette je objavljal pesmi med leti 1895 in 1899. Za časa svojega življenja ni ničesar izdal v knjižni obliki. Moderen je v izrazu, besedju in občutenju, tradicionalen pa v pesniški obliki. Sonete je rad povezoval v cikle (Adrija, Slovo, Spomini), a sonetnega venca ni napisal. Znal je uporabljati tudi druge pesniške oblike, na primer carmen figuratum (likovna pesem Jagned).V času svojega življenja ni ničesar izdal v knjižni obliki. Po Kettejevi smrti je njegove pesmi uredil Anton Aškerc in jih izdal pod naslovom Poezije.
Pravljica Šivilja in škarjice
Dragotin Kette je malo manj znan kot pisatelj. Napisal je nepozabno pravljico Šivilja in škarjice, ki govori o deklici Bogdanki, šivilji na gradu. Nekega dne je na glas razmišljala, kako bi ji bilo lažje, če bi škarjice same opravljale njeno delo. Željo ji je uresničila ptica, ki je ravno takrat priletela na vejo pod oknom. S točno določenimi besedami je deklica ukazala škarjicam, naj natančno in hitro režejo. Prav tako jim je s točno določenim zaporedjem besed ukazala, naj se ustavijo. Deklica je bila presenenčna nad čudežno močjo škarjic, ki so ji delo skrajšale za polovico, saj škarjice razle, deklica pa je šivala obleko. Nekega dne jo je obiskala grajska gospa, ki se je čudila nad spretnostjo deklice. Bogdanka ji je povedala resnico. Grajska gospa je želela škarjice zase, a deklica jih ni želela prodati. Grajska gospa se je razjezila, vzela deklici škarjice in jo spodila iz gradu. Žalostna deklica je odšla v gozd, kjer je srečala isto ptičko, ki je začarala njene škarjice. Ta jo je potolažila, da bo škarjice dobila nazaj. Gospa na gradu si je medtem zaželela nove jopice, a je škarjicam napačno velela, naj ji jopico zrežejo namesto urežejo. Škarjice so pričele trgati blago na majhne dele in gospa jih nikakor ni uspela ustavit. Gospa je odšla v gozd, da bi našla deklico, ki bi jo edina lahko rešila. Ko jo je končno našla, je Bogdanka komaj zadrževala smeh in hitro vzkliknila: »Škarjice, hrustalke, zdaj se brž ustavite in v moj žep se spravite!« Škarjice so se res ustavile. Gospa je bila v zadregi, bilo jo je sram. Deklici je ponudila mošnjo cekinov in jo vabila, naj se vrne na grad. Deklica ni sprejela ničesar. Raje se je vrnila domov, kjer je s svojimi čudežnimi škarjicami obogatela, a je kljub bogastvo v srcu ostala preprosto dekle.
»Škarjice, hrustalke, po rumeni mizi bežite, jopico mi urežite!«
»Škarjice, hrustalke, zdaj se pa ustavite, zdaj pa v kot se spravite!«
