Zaključek
V dijaških letih se je izoblikovalo Šeškovo in Gregoričevo politično prepričanje. Šeško je zrasel v vodilnega levičarja. Gregorič pa je odklanjal brezvestne politike vseh mogočih barv, črnih ali rdečih. Gregorič je zgroženo opazoval, kako so vsako leto pred volitvami v Kostel prihajali poslanci različnih strank in obljubljali med z mlekom, predvsem pa železnico iz Kočevja proti Delnicam in Brod Moravicam v Gorskem Kotarju, torej čez celotno območje kostelskega narečja na obeh bregovih Kolpe. Takšna železnica bi gotovo rešila Gregoriču ljubo kostelsko narečje pred pozabo. Traso so Adolf Leo Dukić (1887 Trst-po 1970 Wien Neustadt) in sodelavci že merili in po njivah postavljali količke tudi v Gregoričevem domačem Delaču, a vsi načrti so padli v vodo v vojni vihri. Tik pred Drugo svetovno vojno so zaman načrtovali povezavo slepega rokava kočevske železnice z Gorskim Kotarjem na zračni razdalji manj kot 20 km z viadukti pravokotno na dolino reke Kolpe. Povezava s Hrvaško bi povečala donosnost kočevske železnice, potem ko so konec leta 1891 zagotovili sredstva za njeno gradnjo, maja 1892 pa so zanjo ustanovili delniško družbo. Dela je spremljal predvsem časopis Slovenski Narod, ki je v Kočevju prodajal po 300 izvodov in so ga brali predvsem po krčmah. Med politiki je kočevski železnici najbolje botroval Fran Šuklje; za njeno nadaljevanje proti hrvaški pa so se potegovali bolj malo. Ob otvoritvi kočevske železnice dne 27. 9. 1893 so priredili v Kočevju sprejem slavnostnega vlaka v povsem nemškem duhu. Kočevska proga je bila stranska proga navadnih tirov tirne širine 1435 mm, grajena na osnovi posebnih zakonov iz let 1880, 1887 in še posebno z dne 31. 12. 1894, ki je še zlasti podpiral naložbe v lokalne in stranske proge. Bogati Anton Kajfež je pogumno stavil, da bo prijahal iz Kočevja v Ljubljano hitreje od vlaka: uspelo mi je, vendar je konja pri tem toliko izmučil, da je uboga žival izdihnila; seveda jo je ponosni rekorder Anton nato dal nagačiti in razstaviti pred domačo hišo v Novih selih. V 1930-ih letih je vlak vozil tri ure od Ljubljane do Kočevja, z njim pa se je pogosto peljal tudi Gregorič z domačih počitnic na študij v Ljubljano. Kajfežev konj je bil očitno hitrejši, a je za to plačal visoko ceno.
Kočevska železnica je močno vplivala na priseljevanje Slovencev, vključno z očetom Jožeta Šeška. Po prevratu pa je nova jugoslovanska oblast v Kočevje privabila še okoli 600 uradnikov slovanskega rodu. Gregorič je z žalostjo v srcu opazoval slabe cestne povezave Kostela, ki so urno postajale eden poglavitnih krivcev za gospodarsko zaostajanje Kostela. Izseljevanje domačinov je bilo neustavljivo in Gregoričevo srce se je zaprlo za politike vseh barv potem ko je izračunal, kako naglo se redči kostelsko prebivalstvo (Troha, 1997, 109; Gregorič, 1969). Jože Gregorič med letoma 1934-1939 nadomestil izseljeniškega duhovnika Janeza Hladnika (1902 Petkovec–1965 Buenos Aires) je pri zagrebški cerkvi sv. Roka, podružnici župnije sv. Blaža. Tam je Gregorič rad gostil zagrebške kulture željnega prijatelja Šeška. Ob Gregoriču je v Zagrebu študiral še duhovnik Marko Mihelič, morda sorodnik poljanskega soimenjaka Marka Miheliča (1876-1941). Marko Mihelič je nadomeščal Gregoriča, medtem ko je Gregorič predaval v Ljubljani. Po dveh predavateljskih letih na ljubljanski Škofijski gimnaziji, kjer je bil tudi razrednik svojemu kostelskemu sosedu Stanetu Južniču, je v vojnih letih 1941-1945 Gregorič znova služil pri zagrebškem Sv. Roku (Riman 2020, 141). Gregoričev prijatelj in soimenjak Jože Šeško pa se ni dal ugnati lagodnostim: z vsem srcem se je zapisal komunizmu kot najbolj izobražen in razgledan med tedanjimi partijci. Februarja 1942 so Italijani obdali Ljubljano z žico, kar je Šešku otežilo stike s tovarišijo, medtem ko se je vodstvo OF vedno bolj osredotočalo na izpraznjene vasi Kočevske. Dobra dva meseca pred Roško ofenzivo pa je Šeško omahnil za vekomaj. Bil je žrtvovan, a njegovi napori niso ostali brez haska.
Šešku navkljub je Edu Kardelju ušla opazka: »Duhovne v četah vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelektualce itd., ter zlasti kulake in kulaške sinove«. Zaman se je pridušal nekdanji kočevski kaplan prelevljen v E. Kocbekovega tovariša partizana Metod Mikuž (1909-1982) »Molčijo ljudje, ki so v tej vojni obogateli, molčijo tisti, ki so denarno podprli politične gangster je in pustolovce kot so bili Hitler, Himmler, Goering, Goebbels, Ribbentrop, Rosenberg, Heydrich, Kaltenbrunner itd. Dosledno molči tistih 150 multimilionarjev kot so: Krupp, Abs, Martin (Marton), Berg, Reusch, Haniel, Hoesch, Stinnes, Roechling, Siemens, Klöckner, Spennrath, Quandt, Pferdemenges in drugi nemški monopolisti in finančni magnati« (Mikuž 1963, 9; Prunk 1997, 110). Šeškova dediščina je vendarle ostala torzo. Postopoma so po prevratu leta 1991 tudi v samem Kočevju začeli opuščati nagrade Jožeta Šeška upravnega odbora sklada Jožeta Šeška pri občinski skupščini Kočevje in podobno, obenem pa so se bohotili pritiski za preimenovanje Šeškovega doma nazaj v Sokolski dom. Šeškovi ulici sta sicer še na voljo tako v Kočevju, kot v Ribnici, in še kje (informacija Vesne Jerbič Perko v Šeškovem domu 2. februarja 2026).
Literatura
Bojc, Etbin. 1969. Prvi dijaki in maturanti slovenske gimnazije v Kočevju. 50 let slovenske gimnazije v Kočevju (ur. Kotar, Herman). Kočevje: Gimnazija Kočevje. 69-71.
Burgar, Anton. 1969. Kočevje med obema vojnama. 50 let slovenske gimnazije v Kočevju (ur. Kotar, Herman). Kočevje: Gimnazija Kočevje. 52-67.
Erker, Ivan. 1941. Spomini, Arhiv CK ZKS, danes shranjeno v SI_AS.
Erker, Josef. 1930. Die Geschichte der Pfarr Mösel. G. Kal. 49-63 (Erker, Josef. 1927-1930. Die Geschichte der Pfarr Mösel. G.Kal. 19-30 (1927); 27-37 (1928); 21-31 (1929); 49-63 (1930)).
Fajdiga, France (1925-2013). 1965. Jože Šeško – organizator in vodja revolucionarnega gibanja na. Kočevskem. Borec 1965, št. 11: 941-949.
Figar, Vekoslav, Med Kočevskimi (Gottscheerland) Slovenci (Spominski zapis), Kočevski razgledi Kočevski razgledi (Gottscheer-land Sights) 1 No. 1 (1975, str.) pp. 23-28; No. 2 (1975, str.) pp. 37-43, No. 3 (1976, str.) pp. 22-25.
Gregorič, Jože. 1969. Iz Kostela v Kočevje. 50 let slovenske gimnazije v Kočevju (ur. Kotar, Herman). Kočevje: Gimnazija Kočevje. 78-88 (Citirano v (Quoted in): Munda, Jože (ur.). 1974. Slovenska bibliografija 1969. Ljubljana: NUK. 23: 210).
Gregorič, Jože. 1976. Cankarjeva proslava v Kočevju leta 1926. Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino (Ljubljana, Zgodovinsko društvo za Slovenijo), 2/24: 74-79.
Lilijana Kajfež-Lesar, pričevanje pri Fari dne 6. 9. 2009.
Izvestje gimnazije Kočevje, 1933/34, 18.
Jarc, Janko. 1963. Kočevsko v narodnoosvobodilni vojni, Zgodovinski časopis. 17: 43-92.
Jung, Carl Gustav. 1952. Naturklärung und Psyche, in: Pauli, Wolfgang. Der Einfluss (Einfluβ) archetypischen Vorstellung auf die Bildung naturwissenschaftlicher Theorien bei Kepler, Studien aus dem C. G. Jung-Institut IV, Zürich: Rascher. Reprint: Jung. 2025. 505-605.
Jung, Carl Gustav. 2025. Dinamika nezavednega.
Južnič, Stanislav. 2002. Doing Genealogy Research in Slovenia: The Records About Particular (Chosen) Families Traced in the Land landregisterss (Land Records) in Kostel (1494) and Gottschee-Rieg (1498) (Lecture at the annual GHGA meeting in Denver, Colorado, June 23, 2001). The Gottschee Tree. 15/3: 1-15 (Translation from Kronika. 43/3, pp. 14-22, 1995). http://www.gottschee.org/msection.html
Kočevje Krstna knjiga / Taufbuch | 03880 scan 347
Kos, Dušan: Urbarji za Belo krajino in Žumberk (Land registers for Bela krajina and Žumberk). Ljubljana: SAZU, 1991.
Rok Kraigher, pravnuk Ivana Sajovica in A. Burgarja, obvestilo leta 2008 in 17. 9. 2009 v Ljubljani.
Kammerer, Paul. 1919. Das Gesetz der Serie: Eine Lehre von den Wiederholungen im Lebens- und im Weltgeschehen (The law of series). Stuttgart: Deutsche Verlags Anstalt.
Komerički, Alojz. 1959. Partija od njenega začetka, (Kočevske) Novice 1959, št. 17.
Kordiš, Ivan; Mihelčić, Natalija. 2008. Na zdar! Kočevje: Pokrajinski muzej (Gottschee: Provincial Museum).
Kotar, Herman; Andeseli, Marija; Briški, Miha (ur./ed.); Humek, Miloš (ureditev statističnih podatkov). 1969/1971. 50 let slovenske gimnazije v Kočevju, Kočevje (Grammar School in Gottschee, Gottschee). (Dolenjski list 19. 6. 1969 o proslavi 50 letnice slovenske gimnazije v Kočevju in o govoru Hermana Kotarja).
Kužnik, Henrik. 1969. Kulturno-prosvetna dejavnost kočevskih dijakov v stari Jugoslaviji. 50 let slovenske gimnazije v Kočevju (ur. Kotar, Herman). Kočevje: Gimnazija Kočevje. 90-93.
Makarovič, Marija. 2005. Črmošnjiško-poljanska dolina in njeni ljudje Kočevarji staroselci in Slovenci iz preteklosti v sedanjost (Tschermoschnitz-Pöllandl, Gottscheer). Ljubljana: ZRC SAZU.
Metod Mikuž. 1963. Od Kočevskega zbora do 1. zasedanja SNOO (SNOS) v Črnomlju, Zgodovinski časopis (Историческии журнал, Historical review), 17: 5-21.
Myers, Frederic W. H. 1892. The Subliminal Consciousness, Proceedings of the Society of Physical Research, London, 7: 298-355.
Pacheiner, Franc; Rudolf Kolarič. Nemška slovnica za srednje in sorodne šole (German grammar book) (1939)
Pacheiner, Franc. Nemška vadnica za meščanske šole (German exercise book) (1940).
Pacheiner, Franc; Rudolf Kolarič; Rajko Šubic. Nemška vadnica za srednje šole (II. letnik (2nd grade), 1938).
Pacheiner, Franc (ed.). Zgodovina srednjega veka.
Pauli, Wolfgang. Der Einfluss (Einfluβ) archetypischen Vorstellung auf die Bildung naturwissenschaftlicher Theorien bei Kepler, Studien aus dem C. G. Jung-Institut IV, Zürich: Rascher.
Perovšek, Jurij. 2009. “V zaželjeni deželi«. Slovenska izkušnja s kraljevino SHS/Jugoslavijo 1918-1941. Ljubljana: ZRC SAZU.
Prunk, Janko. 1997. Idejnopolitični nazor Edvarda Kardelja v okviru evropskega socializma, Prispevki za novejšo zgodovino XXXVII: 105-116.
Pucelj, Anton. 1969. Moji spomini na Jožeta Šeška. 50 let slovenske gimnazije v Kočevju (ur. Kotar, Herman). Kočevje: Gimnazija Kočevje. 105-111.
Remec, Alojzij. 1922. Užitkarji: Kmečka žaloigra v treh dejanjih, Prva uprizoritev 5. januarja 1923 v Narodnem gledališču Maribor.
Riman, Barbara. 2020. Slovenski duhovniki in njihovo delovanje v slovenskih društvih na Hrvaškem v prvi polovici 20. stoletja (Slovene Priests and Their Service in Slovene Associations in Croatia during the First Half of the 20th Century), Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 80 (2020) 1, 131—144.
Ruppe, Karl https://www.gottscheerland.at/ortsplaene/Windischdorf.pdf prevzeto / accessed on 3 August 2025.
Search for passengers, Statue of Liberty – Ellis Island Foundation, Inc.
Simonič, Ivan. 1971. Zgodovina mesta Kočevje in Kočevske (History of city Gottschee). 500 let mesta Kočevje. Kočevje, str. 5-51.
SI_ZAL, Okrožno kot trgovsko sredstvo v Novo mesto, A vol. I.,
SI_ZAL_NME/0016
Sommervogel, Carlos. 1890–1900. Bibliothèque de le Compagnie de Jésus. Première partie: Bibliographie par les Pères Augustin et Aloys de Backer. Nouvelle Édition par Carlos Sommervogel, S. J. 9 volumes Strasbourgeois, Bruxelles-Paris: publiée par la province de Belgique.
Stara Cerkev Krstna knjiga / Taufbuch | 04183
Šobar, Peter. 1971. Razvoj delavskega razreda v Kočevju. 500 let mesta Kočevje, Kočevje (500 years of city Gottschee, Gottschee), 73-91.
Troha, Zdravko. 1997. Začetki partizanstva na Kočevskem. Kočevje (Troha, Zdravko. 1997. Začetki NOB na Kočevskem in Obkolpju. Kočevje).
Troha, Zdravko. 2003. Kočevski Nemci – partizani (Gottscheerland Partizans). Ljubljana: Slovensko Kočevarsko društvo Peter Kozler.
Vesel, Božena. 2001. V začetku je bil gozd. Kočevje: Gradivo za monografijo urednika Staneta Mlakarja.
Vukovič (uradnik kočevske (officer of Gottscheerland railway) železniške postaje). Avgust 1993. Ustno pričevanje na otoku Krku.
Vodopivec, Peter. 1982. Prispevek k zgodovini kočevske železnice (Note on history of Gottscheerland Railway). Kronika. 30: 117-122.
Žgajnar, Matija. 1971. »Jože Šeško — prvoborec Kočevske«, Zbornik »500 let mesta Kočevje« (ur. H. Kotar), Kočevje, 1971, str. 129-139.
