Šestnajstega januarja 1969 se je v Pragi študent Jan Palach polil z bencinom in zažgal. S svojim samožrtvovanjem je protestiral proti sovjetski invaziji na Češkoslovaško leta 1968 in njeni nadaljnji okupaciji. Sežig Jana Palacha je imel pomembne politične in družbene posledice na Češkoslovaškem (na današnji Češki) ter je pritegnil pozornost mednarodne skupnosti.

Palachovo samožrtvovanje je postalo simbolni akt upora proti sovjetski okupaciji. Nekaj dni po njegovi smrti so izbruhnili protesti, ki so jih vodile študentske skupine in intelektualci. Ljudje so izražali svoje nezadovoljstvo s politiko in sovjetsko prisotnostjo v državi. Češkoslovaška vlada pod vodstvom komunističnega režima je skušala zmanjšati pomen Palachovega dejanja in ga predstaviti kot dejanje zmedenega posameznika. Prav tako so zaostrili nadzor nad študentskimi gibanji in nasprotovalci režima. Palachovo dejanje je pritegnilo pozornost mednarodne skupnosti, ki je bila že prej zaskrbljena zaradi dogodkov na Češkoslovaškem. To je še dodatno osvetlilo stanje v državi, ki jo je zaznamovala sovjetska invazija. 

Palachova žrtev je imela trajne učinke na češko zavest in zgodovino. Posthumno so ga priznali kot narodnega junaka in kot simbola boja za svobodo. Njegovo dejanje je bilo ključno pri oblikovanju češkega odpora proti komunističnemu režimu. 

Vendar so se resnične spremembe na Češkoslovaškem zgodile šele z razpadom komunizma v vzhodnoevropskih državah ob koncu 80. in začetku 90. let 20. stoletja.  (Z.B.)

Vir https://en.wikipedia.org/wiki/Jan_Palach#/media/File:Jan_Palach_foto_z_pr%C5%AFkazu.JPG