2. maja 1729 se je rodila ruska carica Katarina Velika.

Katarina II. Aleksejevna se je rodila kot nemška princesa Sofija Avgusta Frederika von Anhalt-Zerbst-Dornburg. Pruski kralj Friderik II. si je prizadeval za poroko mlade princese z ruskim prestolonaslednikom Petrom Fedorovičem (Peter III.). Ruska carica Elizabeta, ki je Petra kot svojega nečaka izbrala za svojega naslednika, je leta 1744 izbrala 15-letno Sofijo za njegovo ženo.

Sofija je sprejela rusko pravoslavno vero, se preimenovala v Katarino Aleksejevno Rusko, in se 1. septembra 1745 poročila s Petrom.

Zakon ni bil srečen. Peter žene ni hotel sprejeti, do nje se je vedel čudaško in jo poniževal. Tako se je začela ukvarjati z ljubimci in branjem. Hitro se je naučila rusko in se vživela v novo okolje. Prilagodljiva in jasnih misli je kmalu postala priljubljena, zlasti v intelektualno bolj odprtih in napredno mislečih okoljih. Dobro je bila izobražena. Sledila je takratnim dogajanjem v Rusiji in preostali Evropi.

Katarina je na oblast v Rusiji prišla po državnem udaru, ki ga je vodil njen ljubimec Gregorij Orlov. Do upora je prišlo, ker je car Peter, Katarinin mož, pričel trgati vezi s pravoslavjem in se povezal s Prusijo. Kronali so jo v Moskvi 13. septembra 1762.

Katarina je vladala prosvetljeno in je sama sebe imela za »filozofa na prestolu«. Z naklonjenostjo je gledala na evropsko razsvetljenstvo in si dopisovala z mnogimi velikimi umi tistega časa, vključno z Voltaireom, Diderotom in d’Alembertom. Spodbujala je znanost, politiko in vojsko; v njenem času so delovali književnik in naravoslovec Lomonosov, matematik Euler, nepremagljivi general Suvorov, politik, vojskovodja (in Katarinin ljubimec) Potemkin ter drugi. Sprostila je cenzuro in vzpodbujala izobraževanje plemstva in srednjega razreda prebivalstva.

Izvedla je reformo Senata (1763), podržavila cerkveno zemljo (1764) in skušala ustanoviti zakonodajno komisijo, v kateri bi bili zastopani vsi sloji prebivalstva, razen tlačanov (1767-1768).

S prenovo, ki je bila zaključena leta 1775, je ustvarila province in območja, ki jim je bilo lažje vladati. Leta 1785 je z vrsto odlokov okrepila oblast plemičev, jih oprostila davkov, uvedla dedno plemstvo in jim podarila popoln nadzor nad njihovimi tlačani in deželami. Poleg tega je zaslužnim plemičem podarila zemljo v Ukrajini. Opogumljala je tudi kolonizacijo Aljaske in drugih osvojenih področij. Leta 1765 je uvedla Družbo za prosti trg, ki je vzpodbujala modernizacijo kmetijstva in industrijo. Vzpodbujala je tuje investicije v ekonomsko nerazvitih območjih.

Ena največjih zaslug Katarine je ustanovitev mnogih šol v večjih mestih, med temi tudi šol za odrasle in prvo višjo šolo za dekleta v Evropi. Prav tako pomembne so gradnje novih bolnic in izdaja zakonov, ki so iste bolnice obvezovali za primerno zdravniško in farmacevtsko oskrbo.

Katarina II je umrla pri 67. letu starosti, 6. novembra leta 1796 ob 9.20. Dan prej, 5. novembra, je carica utrpela možgansko kap, po kateri ni več prišla k zavesti. Pokopali so jo v Trdnjavi Sv. Petra in Pavla v Sankt-Peterburgu.

Vsega skupaj je Katarina Velika Rusiji dodala 518.000 km² ozemlja. Njeno obdobje velja za »zlato dobo« ruskega imperija.