75 let od ustanovitve Osvobodilne fronte

Dan upora proti okupatorju (včasih samo Dan osvobodilne fronte ali Dan OF) je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila. Na ta dan leta 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda.

Osvobodilna fronta je bila sicer ustanovljena dan prej, 26. aprila 1941, v Rožni dolini v Ljubljani v hiši književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sestali predstavniki nekaj političnih strank in kulturnih delavcev. To so bili Boris Kidrič, Boris Ziherl, Aleš Bebler

Slovenija, Ljubljana, 26.04.2011, 26.April 2011 Vidmarjeva vila v pod Roznikom , kjer je bila 27.Aprila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, spomenik,OF, narodno osvobodilna vojna, 2. svetovna vojna , upor proti okupatorju, arhitektura Foto: Srdjan Zivulovic/Bobo

Vidmarjeva vila v pod Rožnikom , kjer je bila 26.4.1941 ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Foto: Srdjan Zivulovic/Bobo

(predstavnik Komunistične partije), Josip Rus (predstavnik Sokolov), Tone Fajfar (predstavnik Krščanskih socialistov), Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar (predstavniki Slovenskih kulturnih delavcev). Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo »Protiimperialistična Fronta«.

Le-ta se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto (OF) in pozvala k oboroženemu uporu. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije.  Vsaj 20 let po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar 27. aprila, kasneje pa so zgodovinski viri pokazali, da je bil 26. aprila. Kljub temu je praznični dan ostal 27. april.

Znak OF

Znak Osvobodilne fronte 15. maja 1942. v Ljubljani. Znak Triglava je postal glavni element kasniješega grba OF in novih oblasti in je tudi danes osrednji element grba Republike Slovenije. Aktivisti OF se po stenah pisali tudi razna gesla, trosili listke z bojnimi gesli, obešali slovenske zastave, rezali telefonske žice, borci narodne zaščite, ki jih je bilo v mestu sedem bataljonov, pa su izvajali tudi bojne akcije. Foto: http://muzejavnoj.ba/

Podtalne oblike odpora OF so bile številne − od raznih napisnih in trosilnih akcij do sabotaž in polvojaških dejanj ter napadov na okupatorjeve postojanke. Za odpor pa je bila najpomembnejša oborožena organizacija. Poleti 1941 so tako nastale prve partizanske enote. Po vsej Sloveniji se je začel oboroženi odpor, ki je sčasoma prerasel v narodnoosvobodilni boj. Prvi oborožen spopad Slovencev z okupatorjem v drugi svetovni vojni se je sicer zgodil 13. maja 1941, ko so se pripadniki antifašistične organizacije Slovencev iz takratne Italije TIGR na Mali Gori nad Ribnico spopadli z italijansko patruljo.

Dan upora proti okupatorju v Sloveniji praznujemo od leta 1992, do leta 1991 pa se je ta praznik imenoval dan Osvobodilne fronte. Za Slovence je dan upora proti okupatorju predvsem dan, ko se spominjamo vseh generacij slovenskih upornikov in časov, ko so Slovenci nastopili zoper fašizem.

.

Viri in literatura:

Up Next

Related Posts