Na spletni strani retrospektive-journal.org je že dostopna nova številka znanstvene revije Retrospektive
V tokratni izdaji lahko preberete pet raznolikih zgodovinskih razprav: »Ostanki nemško-italijanske okupacijske meje na Polhograjskem« (Maruša Nartnik in dr. Peter Mikša), »’Takoj, ko je bil konkurz javno razglašen, so prenehali ljudje prihajati v trgovino.’« (Ivan Smiljanić), »Briandov memorandum: ‘evangelij’ za ljudstvo ali neuresničljiv načrt?« (Žan Grm), »Na volitve gremo zato, da zmagamo.« – z dodanim angleškim prevodom (dr. Božo Repe, dr. Bojan Balkovec), »Politika brisanja spomina in pot do nje« – z dodanim angleškim prevodom (dr. Božidar Flajšman, dr. Božo Repe). Poleg omenjenih razprav v novi številki objavljamo tudi recenzijo znanstvene monografije Življenje ob meji: Rogaška Slatina in Obsotelje kot jugovzhodna meja nemškega rajha (1941-1945), ki jo je pripravil Daniel Siter.
Opisi prispevkov:
OSTANKI NEMŠKO-ITALIJANSKE OKUPACIJSKE MEJE NA POLHOGRAJSKEM
Prispevek dr. Petra Mikše in Maruše Nartnik obravnava nemško-italijansko okupacijsko mejo, ki je z vzpostavitvijo po kapitulaciji Jugoslavije aprila 1941 razkosala slovensko nacionalno območje.
Poleg širše, bolj splošne zgodovinske in geografske umestitve ter analize nemško-italijanske okupacijske meje, se glavnina prispevka osredotoča na neposredne vplive meje v območju Polhograjskega hribovja. Avtorja tako posvečata posebno pozornost perspektivi, ki se z vidika neposrednih lokalnih interakcij z okupacijsko mejo, prepleta z bolj občim oziroma politično-zgodovinskim pristopom obravnave te teme. Meja je namreč občutno zaznamovala lokalno prebivalstvo, tako z delitvijo krajev, vasi, ali celo posameznih posestev, kot z samimi infrastrukturnimi posegi v okolje. V najbolj skrajnih oblikah pa je meja privedla tudi do smrtnih žrtev in prisilnega izseljevanja prebivalstva. Kot nakaže že sam naslov prispevka, nas ta pelje preko fizičnih ostankov nemško-italijanske okupacijske meje v obravnavanem območju z dokumentacijo in kontekstualizacijo infrastrukturnih ostankov meje, ter spominov oseb, ki so živele v tem območju.
»TAKOJ, KO JE BIL KONKURZ JAVNO RAZGLAŠEN, SO PRENEHALI LJUDJE PRIHAJATI V TRGOVINO«
Ivan Smiljanič nam v prispevku ‘Stečajni postopki med letoma 1938 in 1941 v fondu zgodovinskega arhiva Celje’ preko obravnave nabora stečajnih spisov predstavi proces stečajnih postopkov v zadnjem obdobju Kraljevine Jugoslavije.
Kraljevina Jugoslavija je stečajni zakonik uvedla leta 1929, pri vpeljavi le-tega pa se je močno oprla na avstrijskega, ki se je v jugoslovanski prostor prezrcalil skoraj nespremenjen. Avtor nam skozi obravnavane primere, navkljub relativno ozkemu obravnavanemu vzorcu stečajnih spisov, pronicljivo kontekstualizira proces stečajev v zadnjih letih obstoja Kraljevine Jugoslavije. Ob tem pa pri analizi stečajnih spisov predstavi tudi mikrozgodovinsko perspektivo stečajnih postopkov, se pravi, od vzvodov do posledic, ki jih je stečaj povzročil posameznikom ali skupinam ljudi.
BRIANDOV MEMORANDUM: ‘EVANGELIJ’ ZA LJUDSTVO ALI NEURESNIČLJIV NAČRT?
Žan Grm je za novo številko Retrospektiv pripravil članek v katerem se je posvetil Briandovemu memurandumu. Aristide Briand je bil dolgoletni francoski politik, ki je deloval na funkciji predsednika vlade in zunanjega ministra, poleg tega pa je prejel tudi Nobelovo nagrado za mir. Prispevek se osredotoča na Briandov predlog, ki je temeljil na skupnem evropskem povezovanju, ki bi zadevalo tako gospodarsko, politično in vojaško sodelovanje držav v evropskem prostoru. Avtor v razpravi ustvarja vpogled na odzive in komentarje na Briandov predlog evropskega povezovanja v časnikih Jutro in Glas naroda, pri čemer se je zamejil na periodo med letoma 1929 in 1932, se pravi, na čas, ko je bil Briandov predlog v središču pozornosti. Skozi obravnavo prispevkov omenjenih časnikov, prispevek nazorno predstavi tako vsebino Briandovega predloga, kot reakcije in sprejeme tega predloga s strani posameznih evropskih držav.
»NA VOLITVE GREMO ZATO, DA ZMAGAMO«
Dr. Božo Repe in dr. Bojan Balkovec se v prispevku »Na volitve gremo zato, da zmagamo« osredotočata na politični razvoj v Sloveniji v drugi polovici osemdesetih let. V strnjeni obravnavi predstavita evolucijo slovenskega političnega organiziranja od nastanka prvih zvez in strank med letoma 1988, do volitev leta 1990. Prispevek tako ponuja nazoren pregled, kako se znotraj pogojev stare zakonodaje, ki še ni omogočala formalne vzpostavitve strank, razvijeta prvi politični organizaciji v okviru nastajajoče opozicije, kot tudi pogojev in okoliščin, ki privedejo do prvih večstrankarskih volitev, volitve predsednika predsedstva in članov predsedstva leta 1990. Prispevek med drugim ustvarja vpogled v pester nabor političnih strank in akterjev v slovenskem političnem prostoru poznih osemdesetih let. Večina strank je bila sicer ustanovljena po letu 1989, v registru strank pri občinskih upravah pa je bilo konec leta 1991 zabeleženih kar 76 strank.
POLITIKA BRISANJA SPOMINA IN POT DO NJE
Dr. Božidar Flajšman in dr. Bože Repe v razpravi ‘Politika brisanja spomina in pot do nje’ obravnavata razloge, ki so privedli do spremembe odnosa do partizanstva in povojne Jugoslavije. Za razumevanje razlogov, zakaj se je odnos do teh tem tako izrazito spremenil, da smo med drugim priča tudi uničevanju spomenikov, se avtorja vračata v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. V tem obdobju se je obravnava druge svetovne vojne, kot zapišeta, »preselila v skoraj čisto politiko.«
Politične elite so skozi vrednotenje druge svetovne vojne utrjevale svoje pozicije in vizije o preureditvi jugoslovanske družbe. Tako se je zabrisala meja med zgodovinopisjem in poljudnimi žanri, zgodovinopisna stroka, pa se je vse bolj politizirala in zapirala v republiške meje. Prispevek nas med drugim seznani z nekaterimi izmed osrednjih prelomov, ki so se v letih po Titovi smrti vrstili v luči konflikta interpretacij revolucionarnega in povojnega obdobja Jugoslavije. Avtorja nas tako preko razpada Jugoslavije skozi izpostavljeno tematiko peljeta vse do sedanjosti in aktualnih ali nedavnih posegov, ki v eni izmed oblik zadevajo tudi uničevanje spomenikov, preimenovanje ulic, itd.
RECENZIJA
V novi številki Retrospektiv lahko preberete tudi recenzijo znanstvene monografije z naslovom Življenje ob meji: Rogaška Slatina in Obsotelje kot jugovzhodna meja nemškega rajha (1941-1945), ki je nastala v sodelovanju zgodovinarja dr. Petra Mikše in geografa dr. Matija Zorna. Kot med drugim zapiše recenzent Daniel Siter:
»Čeravno delo vsebuje zlasti inovativne mikroštudijske analize, monografija obeh avtorjev nikakor ne naznanja zgolj prispevka h krajevni zgodovini Rogaške Slatine in Obsotelja, temveč poseduje tudi izjemen znanstveno-raziskovalni doprinos in dosežek v sferi celotnega sodobnega slovenskega zgodovinopisja, zavoljo katerega smo raziskovalci časa druge svetovne vojne na Slovenskem kot tudi študenti mnogih smeri pridobili novo nepogrešljivo znanstveno delo, ki hkrati – v to sem prepričan – odpira tudi dokaj široko polje novih tem in možnih raziskav.«
